Najdaljša pot je bližnjica do sreče
»V očeh Naključja smo vsi enaki in za vse veljajo enaka pravila. Le kdor se tega zaveda, lahko sprejme življenje, kot mu ga namenja Naključje. A ko se ljudem nasmehne sreča, radi pozabijo, da v očeh Naključja sami še vedno niso nič več od drugih.
Takrat spoznajo, da nihče ne zmore tako hitro in temeljito premešati kart življenja kot Naključje, in mislijo, da se jim je zgodila največja krivica na svetu.
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanje, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal. Še tako veliko krivico Naključje večkratno popravi, če si le toliko pameten, da si zanjo ne jemlješ plačila sam. Če so drugi slabi do tebe, je tvoja največja moč, če zmoreš biti drugačen od njih.
Za slabe misli dobiš poduk, za slaba dejanja pa po prstih. Kdor je nesrečen, v resnici samo zavrača pot Naključja. Najpomembnejše od vsega pa je, da nikoli ne obupaš, ne glede na to, kako brezupen se ti zdi tvoj svet, kako velika je tvoja nesreča in kako nesmiselno se ti zdi življenje. Potrudi se in daj vse od sebe, kajti Naključje te lahko v vsakem trenutku spremeni v kralja… če le zmoreš verjeti v to in hkrati ne pričakovati.«
Ljudje so se milijone let prilagajali naravi in njenim ponavljajočim se pojavom, zdaj pa so začeli naravo prilagajati sebi. A človeško telo ne more tako hitro slediti spremembam, zato še vedno posluša naravo, ki jo je človek prelisičil.
»Biti kralj je velik dar, a tudi breme, kajti resnica je najmočnejše orožje, ki ga Naključje zaupa le pravičnemu.«