Trije procesorji, ki razkrijejo delovanje našega uma!
Teorija REI razkriva povsem drugačen način delovanja našega uma.
Teorija REI je nova teorija psihologije, ki na povsem drugačen način razkriva delovanje našega uma. Teorija je bila prvič predstavljena leta 2010 v knjigi [psi] in je delo neznanega avtorja.
REI je oznaka za tri miselne procesorje, ki po tej teoriji obdelujejo vse informacije, ki jih naš um preko čutil sprejema iz svoje okolice in iz tega procesa kreirajo našo realnost.
Racio, Emocio in Instinkt v tej teoriji označujejo drugačne pojme, kot so te tri besede pojasnjene v slovarjih.
Vsak od treh miselnih procesorjev predstavlja kompleksno avtonomno celoto dojemanja in razmišljanja, vendar vsak od njih informacije obdeluje na povsem drugačen način in pri tem uporablja tudi druge miselne mehanizme. Čeprav se vsi trije procesorji dojemajo kot “mi”, zavedno zaznavamo samo procesiranje
Racia, medtem ko sta druga dva procesorja povsem nezavedna.
Ker vsak od procesorjev deluje drugače, prihaja do razlik v dojemanju njihove resnice, in čeprav si vsak od njih prizadeva uveljaviti svojo resnico, se v obdobju adolescence med njimi vzpostavi konstantno razmerje moči. Ta postavitev nam ostane za vse življenje in predstavlja specifični koncept razmišljanja vsakega posameznika, čemur rečemo tudi značaj. Pri postavljanju razmerja med procesorji so relevantne samo tri medsebojne relacije:
- miselni procesor ima večjo moč od drugega,
- miselni procesor ima manjšo moč od drugega.
- miselni procesor ima enako moč kot drugi,
Tako lahko sestavimo natančno dvanajst matematičnih razporeditev treh miselnih procesorjev, pri katerih je postavitev moči med njimi različna. Teh dvanajst razporeditev predstavlja človeških značajev. Če se omejimo zgolj na pozicijo vodilnega miselnega procesorja, dobimo štiri skupine značajev s precej podobnimi lastnostmi. (V četrti skupini so tri postavitve, pri katerih sta vodilna dva vzporedna miselna procesorja.)
Zakaj je razvrstitev dvanajstih človeških značajev ključnega pomena za razumevanje našega uma, ugotovimo šele, če dodobra spoznamo delovanje vsakega posameznega miselnega procesorja. Razlike v njihovem delovanju so namreč tako velike, da imamo pri vsakem značaju opraviti s povsem drugačnim miselnim konceptom. Vse raziskave človeškega vedenja, ki tega ne upoštevajo, tako vodijo do povsem naključnih rezultatov, ki so zaradi svoje specifike neprimerljivi.
Trije miselni procesorji so nastali v različnih obdobjih evolucije, zato jih na različnih razvojnih stopnjah lahko prepoznamo pri vseh živih bitjih, ki procesirajo zaznave in odzive na okolje. Prvi med tremi se je razvil Instinkt. Ta miselni procesor je edini prisoten pri vseh živih organizmih z miselnimi zaznavami. Njegova prvinska naloga je zadostitev osnovnih potreb in varovanje organizma pred zunanjimi nevarnostmi, zato deluje po principu prepoznavanja nevarnosti, izločevanja manj nevarnih okoliščin in umiku pred morebitnimi nevarnostmi. Njegov princip delovanja temelji na občutkih in strahovih.
Emocio je po svojem delovanju v mnogih pogledih povsem nasproten instinktu. Na osnovi vidnih zaznav sestavlja pozitivne (ugodne) informacije, ki jih povezuje s prijetnimi občutki. Ta miselni procesor vse podatke obdeluje s pomočjo slik in je zato prisoten pri vseh živih bitjih, ki imajo vidne zaznave okolja. Njegova osnovna funkcija je prepoznavanje učinkovitejših in gensko bolje prilagojenih organizmov znotraj lastne vrste, s čimer se povečuje možnost preživetja njegovega potomstva. Aktivno in agresivno premaguje konkurenco in se bori za obstanek, kar vključuje tudi lov za hrano.
Racio se v evoluciji razvije razmeroma pozno in je prisoten pri vseh bitjih, ki so organizirana v skupine. V najpreprostejši obliki ga lahko zasledimo že pri mravljah in čebelah, najvišjo stopnjo razvoja pa doseže pri človeku. Posebnost tega miselnega procesorja je časovnica, to je zaznava časa in sistematično razdeljevanje in označevanje pojmov. Višje razvit ima zmožnost analitičnega razmišljanja, logičnega sklepanja, dodeljevanja verjetnosti, vrhunec svojega razvoja pa doseže s samozavedanjem. To je edini miselni procesor, katerega razmišljanja se zavedamo. Njegov način delovanja poteka preko zapletenih formulacij pojmov in odnosov med njimi in matematičnih vrednosti – števil. (Na višji stopnji je to jezik in opravljanje računskih operacij.)
Teorija REI je prva teorija, ki v svet psihologije vnaša sistematično razumevanje miselnih procesov, omogoča predvidevanje, razumevanje, napovedovanje, reševanje in celovit vpogled v delovanje našega uma. Vse kaže na to, da gre za natančno razumevanje temeljnega mehanizma, ki odpira vrata v psihologijo, na način, kot sta jo zgradba atoma in postavitev periodičnega sistema odprla za fiziko in kemijo in razvozlanje DNK za biologijo.
Na kratko – Naš um in njegovo delovanje, razmišljanje, reagiranje …
V takšnih okoliščinah se zato ne smemo spraševati, kako se bomo maščevali, temveč česa se lahko naučimo. Ljudje vidimo le majhen del celotne slike, zato ne razumemo načrta. Življenje pa ima pregled, ki ga naš razum ne more dojeti, zato se nam zdi življenje pogosto krivično in nepošteno.«
»Za srečo se je treba boriti, in le če bo naša pot do nje prava, nam bo Življenje naklonjeno. Kdor misli, da bo sreča poiskala njega, se moti. Prav tako kot tisti, ki misli, da lahko pride do sreče na račun drugih! V vsakem trenutku in ne glede na okoliščine moramo sprejemati le svoje življenje. Najslabša obramba pred zlom, ki nas doleti, pa je zlo, ki ga povzročamo. Tako si le zapravljamo naklonjenost Življenja, ki je vredna veliko več od vsega, kar lahko dosežemo sami.«
»Ko umremo, se naš Ego zlije s svojo matično celoto – Življenjem. V tem trenutku razumemo vse, česar zdaj, v svojem omenjenem zemeljskem umu ne moremo dojeti. Nato nam Življenje nameni novo telo. Za nas je to začetek življenja, v resnici pa gre za njegovo smiselno nadaljevanje.«
»Če smo v svojem življenju s svojim razmišljanjem in delovanjem škodili drugim ali preprečevali njihovo srečo, se znajdemo ponovno na začetku svoje šole življenja. V resnici je to naš pekel, saj se znajdemo v okoliščinah, ki naj bi nas pripeljale do pravega spoznanja.«
»Življenje nas vodi in usmerja skozi šolanje. Če delamo dobro in prav, se nam vse izteče tako, da smo srečni in nam je v življenju lahko. Če pa ne, je ravno nasprotno.«