Telesna aktivnost kot vsestranska pomoč telesu
Telesna vadba lahko prepreči večino kroničnih bolezni in zmanjša število obolenj, ob tem pa podaljšuje življenje, povečuje vitalnost in zmanjšuje zdravstvene stroške v milijardah, je bilo leta 1992 zapisano v aprilski številki uglednega britanskega strokovnega biltena British Medical Bulletin.
S pravilno kombinacijo telesnih aktivnosti bomo naredili izjemen korak naprej v skrbi za telo. Utrjene, mišice bodo dajale trdno oporo telesu in hkrati omogočale manjšo porabo energije, saj bo ta potovala po telesu z manj napora. Čvrstejše kot so mišice, manj energije bo telo porabilo. To pomeni, da bo telesu ostajalo več energije za opravljanje ostalih dejavnosti. Poleg tega pa drži, da bolj razvite mišice porabljajo večjo količino kalorij.
Doktor Frank Hu (strokovnjak za epidemiologijo) pravi; “Telovadba je edina stvar, ki bi jo lahko umestili v kategorijo “magične tablete” na področju doseganja močnih in dolgoročnih učinkov na zdravja.”
Vaje z utežmi pospešujejo izločanje rastnega hormona in s tem ohranjajo mladost. In prav ravnovesje oziroma pomanjkanje hormonov je poglavitna razlika med mladim in starim telesom, opominja Peter Ragner.
Telesna vadba nam prinaša še druge zdravstvene koristi. Že z vsakodnevnem dvajsetminutnem sprehodom zmanjšamo tveganje za raka dojke ali prostate za 20 do 44%, je zapisal doktor Roizen v knjigi The RealAge Makerover.
Z vadbo si krepimo kosti in povečujemo količino kostnega mozga, kar je izjemnega pomena za zdravje. Kostni mozeg vsebuje limfo, ki igra pomembno vlogo v imunskem sistemu. Pomaga odvajati strupe iz telesa, skozi njo pa krožijo tudi hranilne snovi. za razliko od krvnega obtoka limfa nima črpalke, ki bi jo poganjala po telesu, tako kot srce poganja kri. Limfa se premika izključno ob pomoči telesnega gibanja. Če se ne gibamo ali ne hodimo redno na masažo, se torej kopičijo strupi v telesu.
Poleg tega v kostnem mozgu nastajajo rdeča in bela krvna telesca, ki so zadolžena za prenos kisika in ogljikovega dioksida ter za boj proti škodljivim organizmom ter ostalim nevarnostim v telesu.
Vadba je tudi najbolj predvidljivo uspešen način za zmanjšanje stresa in depresije piše Roizen. Daje nam občutek večje učinkovitosti in povečane energije, zato, se ne čutimo toliko obremenjeni, ko pomislimo na stresne okoliščine. Telesna aktivnost porablja in presnavlja stresne hormone v krvi, istočasno pa se poviša tudi raven anti-stresnih hormonov.
Če bomo telesno dejavni zato, da bi izgubili odvečne kilograme bomo poleg njih izgubili tudi stranske učinke, ki jih prinaša povečana telesna teža, dodaja Roizen:
- Znižal se nam bo krvni tlak,
- Zmanjšali bomo tveganje za artritis,
- Znižali bomo količino lipidov na običajno raven,
- Zmanjšali bomo tveganje za diabetes,
- Zmanjšali bomo tveganje za zastoj dihanja med spanjem (apneja),
- Izboljšali bomo lastno samopodobo.
Deležni boste še ene pomembne koristi – večje porabe kalorij ob opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Namreč, telo porablja energijo tudi v situacijah, ko ga ne izpostavljamo večjim naporom. Ob redni vadbi se ta prag zviša, kar pomeni, da lahko pojemo več hrane, a se nam to ne bo poznalo pri telesni teži. Tu igra pomembno vlogo vadba z utežmi.
Navsezadnje, telesna dejavnost direktno vpliva na upočasnjevanje staranja ter podaljševanje življenja s spreminjanjem zgradbe DNK. Ena od teorij je pojav staranja s krajšanjem tako imenovanih telomer.
Telomere so deli, ki se nahajajo ob koncih DNK, in so kot nekakšna biološka ura. Celica živi tako dolgo, dokler se lahko deli. Pri vsaki delitvi »navadnih« celic pa se izgubi del telomer. Na njihovo krajšanje vplivajo tudi stres, prekomerna teža, prosti radikali, kajenje in tako naprej. Ko se telomere skrajšajo do konca, se celica ne more več deliti, zato odmre.
Na ustanovi King’s College London je doktorica Lynn F. Cherkas (sicer specialistka za genetiko) s kolegi z medicinske fakultete Ney Jersey Medical School opravila raziskavo, v kateri je testirala 2.401 anketiranca, predvsem dvojčke. Ugotovili so vpliv različnih dejavnikov na dolžino telomer. Ugotovili so, da imajo najaktivnejši ljudje (ki so bili telesno dejavni povprečno 199min tedensko) znatno daljše telomere od tistih, ki so bili manj telesno dejavni (povprečno le devetnajst minut tedensko).
Dolžina telomer naj bolj telesno dejavnih posameznikov je ustrezala dolžini telomer deset let mlajših oseb.
Tudi nemški doktor s hamburške univerze Saarland University je s kolegi dokazal pozitiven vpliv telovadbe na dolžino telomer. Raziskal je telomere dolgoletnih športnikov v dveh starostnih skupinah ter jih primerjal s telomerami njihovih vrstnikov, ki se niso ukvarjali s športom. Ugotovil je, da so telomere športnikov v bistveno boljšem stanju, kot pri ljudeh ki niso bili športno dejavni.