Pravilno dihanje odpravlja vrsto resnih zdravstvenih težav
Ameriški zdravniki so ugotovili, da 90% Američanov pri dihanju ne uporablja polne kapacitete pljuč, čeprav mnogi med njimi menijo, da dihajo s polnimi pljuči. Druga težava pa je zadrževanje diha, ki je še posebej opazno pri jeznih ali prestrašenih ljudeh.
Onesnažen ali osiromašen zrak je tudi eden od vzrokov nepravilnega dihanja. Ta nas sili k plitkejšemu dihanju. S tem telo dobiva manj kisika, manj učinkovito uravnava alkalnost telesa, istočasno pa tudi manj učinkovito izloča strupene pline, kar zmanjšuje učinkovitost razstrupljanja. (kar 70% razstrupljanja telesa poteka z dihanjem).
Tako se v telesu ustvarja idealno okolje za razvoj bolezenskih organizmov in raznih bolezni, telo pa se tudi hitreje stara.
Doktor Robert Fried je po desetletnih raziskavah leta 1993 v knjigi The Psychology and Physiology of Breathing označil, da so nenavadni vzorci dihanja, plitko dihanje in hiperventilacija (kratko, sunkovito dihanje) vzrok za 50 do 70% vseh kroničnih zdravstvenih težav.
Tudi Frantzis v svoji knjigi Opening the Energy Gates of Your Body opozarja, da se z leti lahko pojavi zadihanost, kar je predhodnik slabega zdravja, oslabitve telesa in depresije.
»Kronično pomanjkanje kisika ne vodi le do mnogih bolezni, temveč tudi zmanjšuje učinkovitost, jasnost in dojemljivost zaznavanja, čutenja, razmišljanja ter delovanja,« piše Dennis Lewis v knjigi Free Your Breath, Free Your Life.
Ob plitkem dihanju smo lahko najprej nekoliko omotični, lahko občutimo stres ali pa se zmanjša sposobnost koncentracije. Včasih lahko čutimo bolečine v mišicah, zategnjenost telesa ali otrplost, ali pa se pojavijo prebavne težave.
Če dihamo dalj časa plitko in, da to postane naša navada, se na ta proces odzove celotno telo, ki postane bolj leno, saj se procesi v njem upočasnijo.
Nepravilno dihanje vpliva tudi na naša čustva. Ob intenzivnem dovajanju kisika v možgane drugače razmišljamo in dojemamo okolje. Ob plitkem dihanju je prav tako
težje odpraviti stres, zato se v celicah in tkivih ustvarja napetost. Tako potrebujemo čedalje več energije za koncentracijo ter opravljanje fizičnih dejavnosti, je še zapisal Frantzis.
Če ne dihamo pravilno, ne krepimo pljuč. Prav stanje pljuč pa je glavni pokazatelj, kako dolgo bomo živeli, svarijo strokovnjaki. Nepopolno dihanje je tako eden prvih znakov staranja.