Koristi aerobne vadbe
Če bomo telesno dejavni, bo to zaznala vsaka celica našega telesa, saj se bo upočasnil proces njihovega staranja. S tem bomo manj dovzetni za rakava obolenja. Tista obolenja, ki so na mikroskopski ravni že prisotna, pa bodo imela manj možnosti za razvoj.
Vadba tudi izboljšuje delovanje imunskega sistema, saj nastaja več tako imenovanih celic »T« ubijalk, ki uničujejo rakave in ostale bolne celice. Poleg tega imajo ljudje, ki se redno ukvarjajo s športom, na splošno manj resnih obolenj in tudi manj prehladov
Michael F. Roizen navaja direktne koristi oziroma zmanjševanje tveganja za specifična obolenja pri telesno dejavnih ljudeh. Študije se nanašajo predvsem na aerobno vadbo:
- Zmanjšanje tveganja za raka debelega črevesja: več študij potrjuje, da imajo telesno dejavni ljudje občutno manj tovrstnih obolenj. Raziskava na Švedskem je pokazala, da so ljudje, ki niso dovolj telesno dejavni, trikrat bolj izpostavljeni tej nevarnosti.
- Zmanjšanje tveganja za raka dojk: ženske, ki redno vadijo, imajo več kot tretjino manj tovrstnih obolenj. Leta 2003 je študija v Los Angelesu pokazala, da so ženske, ki vsak dan hodijo vsaj dvajset minut, izpostavljene 38% manjšemu tveganju za zgodnjo stopnjo raka dojke.
- Zmanjšanje tveganja za raka prostate: študije (Harvard Alumni Studiy) je razkrila, da je pri moških, ki tedensko z vadbo porabijo vsaj 4.000 kalorij, znatno manjše tveganje za pojav te oblike raka. Po drugi strani pa več tvegajo tisti, ki tedensko porabijo manj kot 1.000 kalorij. Pri moških, starejših od sedemdeset let, je tveganje za skoraj 50% manjše, pri moških, mlajših od sedemdeset pa je tveganje manjše kar za 80%.
- Zmanjšanje tveganja za raka trebušne slinavke: dve študiji, v kateri je bilo vključenih 117.000 medicinskih sester ter 46.000 moških, sta pokazali, da imajo ljudje, ki vsak teden hodijo vsaj štiri ure, 50% manj možnosti za to obliko raka.
- Zmanjšanje tveganja za diabetes: aktivni ljudje imajo, tudi če so gensko nagnjeni k tej bolezni, od 30 do 70% manj možnosti, da bodo zboleli za diabetesom tipa II. če se pojavijo simptomi, jih vadba ublaži; že vsakodnevna polurna hoja omili učinke staranja kot posledice te bolezni za skoraj 30%.
- Zmanjšanje ali odprava simptomov artritisa: zmerna do intenzivna aerobna vadba v kombinaciji z vajami za moč odpravi mnoge simptome in pomladi sklepe.
- Preprečevanje osteoporoze in izgube kostne mase: vsaka vaja za moč, s katero krepite mišice, pomaga ohranjati močne in čvrste kosti. Aerobna vadba zvišuje raven kalcija v kosteh. Študija, opravljena na 9.500 ženskah, je pokazala, da če hodijo vsaj tri dni v tednu, imajo 30% manj možnosti za zlom kolka. Tudi poganjanje sobnega kolesa in vodna aerobika zmanjšujeta izgubo kostne mase.
- Zmanjšanje števila zlomov: v Ameriki približno 35% vseh starostnikov, starejših od petinšestdeset let, pade. 15% med njimi si tudi zlomi kost. Težava ni samo v zlomu, temveč tudi v komplikacijah, ki ga spremljajo, ter v pomanjkljivi telesni dejavnosti v času okrevanja. Študije kažejo, da so starostniki, ki se ukvarjajo z vajami z elementi razvijanja ravnotežja in moči (joga, tai chi,…) manj nagnjeni k padcem. Če že padejo, pa se manjkrat poškodujejo.
- Manj težav s spanjem: telesno dejavni ljudje hitreje zaspijo in spijo bolje od tistih, ki so manj dejavni. Vadbo je priporočljivo končati vsaj dve uri pred odhodom k počitku. (več podrobnosti o vplivu telesne vadbe na spanje je opisano v poglavju o spanju).
- Manj depresije in manj stresa: vaje – še posebej, če jih opravljate v prijetni družbi – omilijo simptome klinične depresije in znižajo stopnjo stresa. Vadba tudi pomaga omiliti ali odpraviti strahove in stiske ter izboljšati splošno duševno zdravje.
- Izboljšanje delovanja možganov in določenega spomina: če kombinirate vse tri tipe vaj (aerobna vadba, vaje za moč in razgibavanje), se vam izboljša tudi dolgoročni spomin.
- Navsezadnje Michael F. Roizen poroča, da je več kot 95% njegovih pacientov, ki so vsak dan hodili po trideset minut, uspelo zmanjšati telesno težo, kar pomeni manjše tveganje za številne bolezni in poškodbe.
Reizen tudi potrjuje, da so strokovnjaki za fitnes dognali povezavo med vadbo z utežmi ter občutnim izboljšanjem kakovosti življenja starostnikov.
Nekateri so po uvedbi sistematičnih vaj celo vstali iz invalidskega vozička in znova začeli normalno hoditi. Roizen navaja tudi, da naj bi v domu za ostarele, kjer so izvajali raziskave o vplivu telesne dejavnosti na telo, morali zapreti celotno krilo stavbe, ker je zaradi izboljšanega počutja in zdravja ogromno varovancev enostavno zapustilo dom ter odšlo domov.
Vadba nam daje svežo energijo in ob njej se počutimo mlajše. Z njo si direktno podaljšujemo življenje, pa tudi kakovost življenja v starosti. Psiholog Vid Pečjak v svoji knjigi “Psihologija staranja” navaja kanadsko študijo, ki je razkrila zelo pomemben podatek: ljudje, ki se dnevno dovolj gibajo, živijo 8,6 let dlje brez tuje pomoči.
Nenazadnje pa ukvarjanje s športom vpliva tudi na telesni videz in celo na višino dohodkov. Telesna vadba ohranja mladostne arterije, kar se pozna v bolj zdravi, elastični in lepši koži. Statistike tudi kažejo, da ljudje, ki so v dobri fizični kondiciji, služijo več denarja in dobivajo bolje plačane službe.
vir: knjiga »Zdravje 1«, Nikola Grubiša
Knjige za osebno rast