Aerobna vaba
Mnogi mislijo, da je glavni cilj aerobne vadbe porabljanje kalorij, vendar je to le stranski učinek. Glavni cilj je zvišati prag količine kisika, ki ga mišice lahko porabijo med vadbo. Drugače povedano, cilj ni porabiti veliko kalorij, ampak omogočiti telesu porabo čim večjega števila kalorij v določenem časovnem obdobju.
Aerobna vadba je v zrelih letih nepogrešljiva, saj hitreje dovaja srcu, ožilju in pljučem potreben kisik. Posledica je okrepljeno srce, ki za fizična opravila potrebuje manj kisika od neizurjene srčne mišice. Poleg tega lahko z redno vadbo ohranjate sposobnosti srca in dihal skoraj nespremenjene do šestdesetega leta starosti.V članku, ki ga je leta 2001 objavila revija Journal of American Medical Association je poudarjeno, da že če ženska vsak dan hodi devet minut, prepolovi tveganje za pojav bolezni srca. V knjigi Healthy Aging For Dummies pa avtorja navajata, da lahko moški zmanjšajo tveganje za kap za polovico, če petkrat v tednu po eno uro hitro hodijo.
»Vadba sprošča telo. Aerobna vadba pospešuje krvni obtok, spodbuja izločanje strupov in pomaga arterijam, da se zacelijo,« opisuje Gary Null v knjigi Power Aging. Dodaja, da je od leta 1976 dalje treniral tisoče športnikov, ki so potem pretekli znameniti maraton v New Yorku in se udeleževali še drugih podobnih tekmovanj. Shujšali so, znižali so si krvni tlak in količino slabega LDL holesterola v krvi, izboljšali so delovanje imunskega sistema in si nasploh izboljšali zdravje.Z vadbo se ohranja tudi elastičnost in voljnost mišičnega tkiva.
Ljudje, ki veliko sedijo, imajo 35% večjo možnost za povišan krvni tlak v primerjavi s športniki. Študija je pokazala, da lahko pacienti, ki morajo zaradi visokega krvnega tlaka jemati zdravila, z aerobno vadbo občutno izboljšajo stanje. Dobra polovica pacientov, ki so vsak dan pretekli po pet kilometrov, pa je sploh prenehala jemati zdravila.
Null tudi piše, da vsaj ura redne vadbe na dan povečuje količino dobrega« holesterola in zmanjšuje količino »slabega«, a je treba za občutne rezultate vztrajati tri do pet mesecev.
Naslednja pomembna korist vadbe je tudi ohranjanje mladosti in vitalnosti. Študija (Harvard Alumni Studiy) je pokazala, da se tisti, ki tedensko z aerobno vadbo porabijo 3.500 kalorij, starajo dvakrat počasneje od neaktivnih ljudi.Aerobna vadba tudi zmanjšuje tveganje za diabetes tipa II, saj znižuje koncentracijo krvnega sladkorja, izboljšuje občutljivost za inzulin in, krepi srce. Ena od študij navaja, da so odrasli, ki so tedensko telovadili dve uri in pol, zmanjšali tveganje za diabetes tipa II za 58%.
Aerobna vadba tudi
izdatno oskrbuje telo s kisikom. Posledično se dvigne splošni metabolični indeks, kar pomeni, da bolj ko vadimo, več kalorij porablja telo tudi v času, ko mirujemo.